V Kinodvor prihaja film Čista (Clean)

(28. dec. 2006, Novice)

Čeprav filmi, ki se vrtijo v kinih, načeloma niso naše področje, pa najavljamo premiero filma Čista (Clean).  Film režiserja Olivierja Assayasa, ki sodi med vodilne avtorje  francoskega filma srednje generacije in je ena od ikon sodobnega svetovnega  avtorskega filma, bo slovensko premiero doživel 4. januarja 2007 ob 20.10 v Kinodvoru v Ljubljani, kjer bo film na sporedu mesec dni, potem pa  nadaljuje pot po slovenski Art kino mreži. 


Olivier Assayas je posnel film, v katerem se po Mrzli vodi (L' Eau froid, 1994) na način realistične pripovedi v najboljšem pomenu besede znova vrača k sodobni in pereči življenjski problematiki: če je šlo v Mrzli vodi za najstniške probleme odraščanja, odnosov s starši, begavstva in iskanja lastne identitete, je v filmu Čista vse to nadgradil s scenaristično izvrstno napisano zgodbo o odrasli »najstnici«, od heroina odvisni rockerici, materi šestletnega sina, ki je po smrti moža (v zabavni industriji prav tako neuspešnega rock pevca, na koncu pa žrtve prevelikega odmerka) in po šestih mesecih pripora zaradi posedovanja droge nenadoma prisiljena narediti življenski obračun, se soočiti sama s sabo in z dilemo, kam in kako naprej. Emily mora realnost treščiti po glavi, da začne spoznavati, da je bilo njeno življenje destruktivna fikcija in sanje o uspehu zgolj iluzija. Pri življenju jo ohranja misel, da mora popraviti zamujeno, se zbližati s sinom, ki jo zavrača. Film je prežet z zaupanjem, da se ljudje lahko spremenimo, Emily pa svojo preobrazbo gradi s pomočjo glasbe.
Okrog Maggie Cheung, muze azijskega filma, je Olivier Assayas zbral mednarodno igralsko zasedbo in glasbenike, ki v filmu igrajo sami sebe, Maggie Cheung pa v filmu sama odpoje pesmi Davida Robacka (Mazzy Star).
Olivier Assayas ima film dobesedno v krvi, saj je sin znanega francoskega scenarista Jacquesa Rémyja. Prve filmske korake je zato napravil že zelo zgodaj, leta 1978 pa je sodeloval kot pripravnik pri montaži ameriške filmske uspešnice Superman. Njegov filmski talent so v začetku osemdesetih odkrili člani uredništva znamenite francoske filmske revije Cahiers du cinéma in ga povabili k sodelovanju. Za Cahiers je pisal in tam tudi urednikoval do leta 1986, ko je posnel prvenec Désordre. Mednarodno pozornost je zbudil s filmom Paris s'éveille (1991), za katerega je prejel prestižno nagrado Jean Vigo za najboljši film francoskega mladega avtorja. Odtlej je prisoten tudi v našem filmskem prostoru s filmi Mrzla voda (L'eau froide, 1994), Irma Vep (1996; prvo sodelovanje z zvezdnico hongkonškega filma Maggie Cheung in nagrada na filmskem festivalu v Rotterdamu), HHH: Portret Hou Hsiao Hsiena (1997; portret največjega tajvanskega filmskega režiserja), Konec avgusta, začetek septembra (Fin août, début septembre 1998). Režiserjevi zadnji trije filmi – Les destinées sentimentales (2000), Demonlover (2002) in Čista (2004) so bili uvrščeni v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu.
Assayas vseskozi gradi skrben odnos do filmske zgodovine in vzpostavlja dialog med Daljnim Vzhodom, Evropo in Severno Ameriko, kar je posebej vidno tudi v filmu Čista.
Po svetovni premieri v glavnem programu festivala v Cannesu, na katerem je film prejel nagrado za najboljšo igralko (Maggie Cheung) in posebno nagrado za tehnične dosežke, so tako vodilni francoski mediji (npr. dnevnika Le Monde in Libération, seveda tudi vodilna francoska filmska revija Cahiers du cinéma) kot tudi večina ostalih medijev film zelo pozitivno ocenili. Enako pozitivno, celo z navdušenjem, so film ocenili slovenski poročevalci in kritiki, o čemer zgovorno priča citat Mateje Valentinčič iz njene recenzije, objavljene v reviji Ekran: »Assayas je v Čisti postregel z vrhunskim realizmom, ki na subtilen način in z metronomsko natančnim pripovednim ritmom, izvrstno izbrano fotografijo, glasbo – v cameo vlogi v filmu nastopa tudi Tricky – ter igralci odslikava kompleksnost človeških odnosov v urbanih labirintih sodobnosti. Posnel je film, ki vzbuja zaupanje v življenje, v nov začetek, kar je dandanes redko in zato toliko več vredno. Maggie Cheung je namesto Olivierja Assayasa zanj dobila zlato palmo.«