Darwinova nočna mora

(15. jan. 2007, Novice)

18. januarja se s premierno  projekcijo v Kinodvoru začenja redno prikazovanje Darwinove nočne  more. Film je med ševilnimi prestižnimi nominacijami in nagradami prejel Evropsko nagrado za najboljši dokumentarni film. Poleg navdušenih kritik in priznanj po vsem svetu pa je bil režiser Hubert  Sauper deležen tudi ostrih nasprotovanj in napadov vidnih afriških politikov, češ da je podobo življenja in miselnosti ljudi o katerih v filmu  pripoveduje, povsem izkrivil.  


O lokaciji             
Človekov rojstni kraj, »regija velikih jezer«, je zelen, rodoviten in z minerali zelo bogat center Afrike. Regija je znana tudi po enkratnem živalskem svetu, zasneženih vukanih in slovitih nacionalnih parkih. Istočasno je to srce teme našega sveta. - Pomanjkanje hrane, množične epidemije in državljanske vojne, pa tudi prostor moralne pozabe. Oboroženi spopadi so najbolj smrtnonosni po II. svetovni vojni. Samo v Vzhodnem Kongu je vsak dan toliko žrtev kot jih je bilo 11.septembra v New Yorku. Če že ne popolnoma ignorirane, so te vojne kvalificirane kot »plemenski konflikti«, npr. v Ruandi, Burundiju ali Sudanu. Skriti vzroki takšnih konfliktov so v večini primerov imperialistični interesi, kapital, surovine...

O filmu
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so z »neškodljivim znanstvenim eksperimentom« v Viktorijino jezero (Tanzanija) naselili grabežljivo ribo, nilskega ostriža. V kratkem času je nilski ostriž iztrebil skoraj celotno ribjo populacijo v jezeru in se razmnožil v takšnih količinah, da je postal glavni izvozni artikel.
Tovorni avioni Antonov in Ilijušin iz bivše Sovjetske zveze ostriža dnevno dostavljajo v Evropo, ZDA in na Japonsko, vračajo pa se s plačilom za ribo: rumenim grahom za begunce in (tajnimi) pošiljkami orožja za podžiganje plemenskih vojn.
Lokalno gospodarstvo je odvisno od uspešnosti trgovanja z ribo, ki neusmiljeno uničuje ekosistem. Tamkajšnje ženske postanejo prostitutke, kajti povpraševanje trgovcev, managerjev, komisarjev in pilotov je neizmerno. Otroci so postali narkomani. Možje delajo v tovarni rib in so srečni, če dobijo 1$ na uro. Glavna hrana lokalnih prebivalcev so (poleg mamil in alkohola) ostanki filiranega ribjega ostriža.
Razvcet trgovinske menjave rib in orožja je ustvaril bizarno alianso lokalnih ribičev, agentov Svetovne banke, afriških ministrov, komisarjev Evropske Unije, tanzanijskih prostitutk, brezdomnih otrok in ruskih pilotov.
DARWINOVA NOČNA MORA »naravno zmago« nilskega ostriža nad ribjo populacijo Viktorijinega jezera – darvinistično »zgodbo o uspehu« - s formo alegorije preoblikuje v zgodbo o globalnem kapitalizmu (»novem svetovnem redu«), ki bi se lahko dogajala kjerkoli v  Tretjem svetu.                          


Režiser Hubert Sauper o snemanju filma:
»Film smo posneli z minimalistično ekipo: moj zvesti sodelavec Sandor, moja mala kamera in jaz. Morali smo biti zelo blizu karakterjem filma in slediti njihovemu življenju v daljših obdobjih, ki jih sedaj občutim kot pomembna obdobja moje eksistence. Ko iščeš kontraste in protislovja, postane realnost »večja od življenja«. V tem smislu je bilo enostavno poiskati udarne podobe, ker sem snemal udarno, frapantno realnost. Bilo se je enostavno znajti v težavah.
Na lokaciji v Tanzaniji se nismo smeli predstavljati kot filmska ekipa. Ker smo potovali s tovornimi avioni, smo se predstavljali za pilote ali nakladalce tovora, morali pa smo imeti tudi lažne identitete. V vaseh so mislili, da smo misijonarji, managerji v ribjih tovarnah pa so se bali, da smo inšpektorji za higijeno iz EU. V hotelskih barih smo postali avstralski poslovneži ali pa nedolžni backpackerji, ki so snemali afriški pragozd. Veliko dni je bilo izgubljenih v policijskih uradih in na kontrolnih točkah odgovarjajoč prepotenim in zmedenim policijskim uradnikom. Velik del proračuna za film smo porabili za plačilo naše svobode v obliki podkupnin in kazni. Nacionalni dnevni časopisi in celo BBC so poročali »o francoskih in ameriških novinarjih, ki so jih ugrabili banditi«. Ko je scenarist Nick Flynn iz New Yorka potoval z nami, je Ameriška ambasada v Dar es Salaamu sprožila alarm o pogrešanem državljanu. V resnici ni bilo nobene ugrabitve, toda zodilo se je, da so nas pridržali na neznatnem ribiškem otoku, češ da snemamo pornografske filme.
Izsiljeno brezdelje je postala dolgočasna dnevna rutina. Sedeli smo pod neusmiljenim ekvatorialnim soncem, obkroženi z milijoni okostij ribjega ostriža, hrano lokalnega prebivalstva, in se trudili, da ne bi znoreli«.

Avtorjeva izjava
»Zdi se, da je bilo že odgovorjeno na staro vprašanje, katera socialna in poltična struktura je najboljša za naš svet. Kapitalizem je zmagal. Ultimativne oblike prihodnjih družb so »potrošniške demokracije«, ki so videti »Civilizirane« in »Dobre«. V Darwinovem smislu je zmagal »Dober sistem«. Zmagal je bodisi, da je prepričal sovražnike ali pa jih je eliminiral.
V DARWINOVI NOČNI MORI sem poizkušal bizarno zgodbo o uspehu neke ribe in enkratnem razcvetu poslov okrog te »zdrave« živali spremeniti v ironično, strašljivo alegorijo »Novega svetovnega reda«. Lahko bi posnel podoben film v Sierra Leoneju,  namesto rib z diamanti, v Hondurasu z bananami, v Libiji, Angoli ali Nigeriji z nafto. Večina izmed nas ve za destruktivne mehanizme našega časa, toda ne moremo si jih prav predstavljati. Nismo sposobni verjeti to, kar vemo.
Kjerkoli se odkrije surovina, umira lokalno prebivalstvo v bedi, sinovi postanejo vojaki, hčere služabnice in prostituke. Po stoletjih suženjstva in kolonizacije Afrike je globalizacija afriških trgov tretje smrtnonosno ponižanje ljudi tega kontinenta. Aroganca bogatih do Tretjega sveta (ki predstavlja tri četrtine človeštva), ustvarja neizmerljivo nevarnost za prihodnost vseh ljudi.
Zdi se, da posamezni udeleženci smrtnonosnega sistema nimajo umazanih obrazov in slabih namenov. S tem mislim tudi na sebe in vas. Nekateri izmed nas zgolj »opravljajo svoje delo« (kot npr. pilotiramo avion naložen z napalmom od točke A do B), nekateri nočejo nič vedeti, drugi se enostavno borijo za preživetje. V tem dokumentarnem filmu sem poizkusil posneti ljudi kot je le mogoče intimno. Sergey, Dimond, Raphael, Eliza: resnični ljudje, ki predstavljajo kompleksnost sistema in ki so zame resnična enigma.«


O avtorju
Hubert Sauper je bil rojen v majhni vasici na Tirolskem v avstrijskih Alpah. Živel je v Veliki Britaniji, Italiji, ZDA in zadnjih deset let v Franciji. Filmsko režijo je študiral na Dunaju (Univerza za upodabljajoče umetnosti) in v Parizu (Pariška univerza VIII.). Sauper poučujuje film v Evropi in ZDA. Poleg številnih kratkih filmov, ki jih je režiral, je v dveh celovečernih filmih nastopil tudi kot igralec (In the Circle of Iris, r: Peter Patzak in Blue Distance, r: Peter Schreiner).
Pred DARWINOVO NOČNO MORO je zaslovel predvsem s filmom KISANGANI DIARY, v katerem je spremljal ruandske begunce v času upora v Kongu leta 1997. Prav med snemanjem tega filma je spoznal ruske pilote, ki so dovažali hrano za begunce. In prav takrat je tudi odkril, da avioni dostavljajo poleg hrane tudi orožje:
»Pričevanje zgodbi o tako cinični realnosti je postalo sprožilec za DARWINOVO NOČNO MORO, moje najtežje kinematografske obveznosti«.